Temna napoved za afriške pingvine: strokovnjake skrbi, da bodo kmalu izstradali

Afriški pingvini v Južno Afriko vsako leto privabijo več deset tisoč turistov. A z obal Južne Afrike in Namibije, kjer živijo, hitro izginjajo, poroča CNN.

Leta 2024 so bili uvrščeni med kritično ogrožene vrste. Danes naj bi v naravi ostalo manj kot 10.000 gnezdečih parov.

Južnoafriška fundacija za ohranjanje obalnih ptic (SANCCOB) je ena najdlje delujočih organizacij za varstvo morskih ptic v južni Afriki, ki se trudi obnoviti populacije z reševalnimi akcijami, rehabilitacijo in raziskavami. Ustanovljena je bila leta 1968 in slovi po svojem delu pri zaščiti afriških pingvinov.

"Te ptice vsak dan spremljamo, ko prihajajo k nam s hudimi poškodbami, z izrazitimi težavami zaradi izstradanosti; v naravi se zelo težko prebijajo," je povedala vodja rehabilitacije pri SANCCOB Jade Sookhoo.

V zadnjih 30 letih se je populacija afriškega pingvina zmanjšala za okoli 80 odstotkov zaradi onesnaževanja, uničevanja habitatov in pomanjkanja hrane.

Nedavna študija južnoafriškega ministrstva za gozdarstvo, ribištvo in okolje ter britanske Univerze v Exeterju je kot enega glavnih vzrokov smrti navedla prav stradanje. Pokazala je, da je med letoma 2004 in 2011 na otokih Robben in Dassen, dveh najpomembnejših gnezditvenih območjih v Južni Afriki, več kot 60.000 ptic poginilo zaradi podhranjenosti.

Ribe izginjajo, pingvini stradajo

Afriški pingvini se prehranjujejo predvsem z majhnimi ribami v jatah, kot so sardele in inčuni. Podnebne spremembe in intenzivni komercialni ribolov pa so zaloge rib močno zmanjšali.

Ob južnoafriški obali so sardele vse redkejše, zaradi česar morajo pingvini po hrano plavati bistveno dlje od obale. Ta sprememba terja visok davek tako pri preživetju odraslih osebkov kot pri možnostih za preživetje njihovih mladičev.

Študija je razkrila tudi, da je številčnost sardel že skoraj dve desetletji kronično nizka in se giblje na okoli 25 odstotkih nekdanjih ravni. Ob obali Namibije, nekoč pomembnem oporišču afriških pingvinov, pa so zaradi naraščajoče temperature morja, sprememb v slanosti in prekomernega lova populacije sardel praktično izginile.

"Ribištvo je velik posel in ne želimo, da bi se ribolov povsem ustavil; to je ključen del našega gospodarstva," je za CNN povedala Robyn Fraser-Knowles iz SANCCOB. Čeprav za upad ribjih zalog ni odgovoren en sam dejavnik, opozarja, da se bo ekosistem sesul, če ne bodo začeli loviti manj.

SANCCOB v svojih centrih pingvinom in drugim morskim pticam, ki trpijo zaradi poškodb, onesnaženja z nafto, bolezni in drugih težav, zagotavlja neprekinjeno zdravstveno oskrbo in podporo. Lani je v oskrbo sprejel 948 pingvinov, večino izrazito podhranjenih.

"Pri truplih, ki jih naplavi morje, in pri tistih, ki jih zdravimo, vidimo zelo, zelo jasen trend. Pingvinov z idealno telesno težo v naravi praktično ne najdemo več," je povedala Fraser-Knowles.

Kamenje v želodcih

Kriza stradanja vpliva tudi na druge morske ptice, vključno s kormorani. V želodcih mladičev kormoranov in afriških pingvinov so sodelavci SANCCOB našli kamenje, zaradi česar so tudi poginili – kamni so namreč blokirali njihovo sposobnost vsrkavanja hranil iz hrane, s katero jih je osebje hranilo.

"Starši so bili tako obupani, da bi mladičem dali karkoli za jesti, da so jih hranili s kamni," je povedala Fraser-Knowles in dodala, da zapuščeni mladiči pogosto jedo tudi kamenje in pesek.

Podhranjenost na pingvine vpliva še na številne druge načine, vključno z njihovim letnim menjavanjem perja, pojasnjuje dr. David Roberts, klinični veterinar pri SANCCOB.

Afriški pingvini vsako leto menjajo perje. V tem času ostanejo na kopnem in se do tri tedne postijo, medtem ko odvržejo obrabljeno perje in jim zraste novo, ki jih ohranja tople, plovne in sposobne lova v hladnih oceanskih vodah.

Ko hrane primanjkuje, si ne morejo nabrati maščobnih zalog, potrebnih za preživetje posta, zato se menjava perja lahko zamakne ali sploh ne uspe.

Prav tako se sestradani in tato šibki pingvini veliko težje izognejo napadom plenilcev, kot so tjulnji in morski psi.

Obenem številne kolonije afriških pingvinov ležijo ob glavnih pomorskih poteh ali v pristaniščih, kjer onesnaženje z nafto še vedno predstavlja veliko grožnjo. Hrup ladij in poškodbe, povezane s pomorskim prometom, dodatno obremenjujejo populacije.

Zelo patogena aviarna influenca in ptičja malarija prav tako predstavljata resno grožnjo pingvinom.

Nekaj upanja ostaja

Kljub izzivom, s katerimi se soočajo afriški pingvini, pa obstaja tudi nekaj upanja.

Marca lani so naravovarstveniki in komercialna ribiška industrija dosegli dogovor o vzpostavitvi t.i. območij brez odvzema, ki bodo deset let ščitila šest ključnih gnezditvenih kolonij v Južni Afriki. Ta morska zavarovana območja prepovedujejo vse izkoriščevalske dejavnosti, od ribolova do rudarjenja, in pingvinom zagotavljajo varnejše okolje za prehranjevanje in razmnoževanje.

"Po podatkih bi območje brez odvzema okoli otoka Robben moralo do leta 2033 ustaviti upad tamkajšnje populacije, vsaj na tem otoku, upamo — seveda pa je v igri še veliko drugih dejavnikov," je povedala Fraser-Knowles.

Od začetka projekta krepitve mladičev leta 2006 je SANCCOB v njihov naravni habitat vrnil več kot 10.000 pingvinov. Leta 2021 je v naravnem rezervatu De Hoop vzpostavil prvo umetno zaščiteno kolonijo pingvinov na svetu, kjer so se izpuščeni pingvini že začeli razmnoževati.